Včasih se zgodi, da je izgubljeno preprosto ni izgubljeno, ampak le pozabljeno. V vse hitrejšem tempu življenja, v vse več obveznostih, ki smo si jih nakopali v vsakodnevnem življenju, nam je začelo zmankovati časa zase. Vso pozornost posvetimo drugim, ter dejstvu, da moramo biti idealni v očeh drugih. Ne bomo pozabili pripraviti vsega kar je potrebno, da bomo na delovnem mestu ali šoli delovali kot najboljši, bomo pa kaj hitro pozabili, da si zjutraj moramo umiti zobe. Še hitreje pa pozabimo na vse tiste male stvari, ki nam zapolnjujejo življenje.

Male stvari kot so :

kje sem odložil ključe, kje je moj mobilni telefon, kje je daljinski upravljalnik za televizijo, kje sem parkiral avtomobil, koliko je ura oziroma kje je moja ura in cel kup malih na videz nepomembnih trenutkov, nam lahko pokvari cel dan, saj nismo imeli namena zapustiti doma brez ključev, denarnice, mobilnega telefona ali česar drugega.

In tako se je tudi meni zgodilo, nekega dne, ko se mi je spet mudiloi, vsedel sem se v avto in se odpeljal z vso hitrostjo, saj sem bil namenjen v gledališče. Že po 3 minutah vožnje, pomislim, kje so moje karte, ki sem jih kupil v predprodaji. Seveda so v denarnici, vendar ko sem želel preveriti le podzavestno pograbim žep v katerem naj bi denarnica tudi bila. In hitro ugotovim, da se je spet zgodilo …izgubil sem svojo denarnico in izgubljena denarnica, ne pomeni samo izgubljenih kart, ampak tudi izgubljeno upanje, da bom lahko kupil nove karte ker ne boste verjeli v denarnici hranim tudi denar in kreditne kartice. Neglede na strah zgodba se je končala srečno, saj sem na koncu ugotovil, da je bila moja izgubljena denarnica preprosto pozabljena. Lahko bi rekli, da je bila situacija zelo komična, prav tako komična kakor je komičen film Izgubljeno s prevodom.…